In memoriam Borisu Šuštaršiču

BORIS ŠUŠTARŠIČ
(1945 – 2018)

V soboto, 25. avgusta, je v Izoli preminil ustanovitelj Društva distrofikov Slovenije Boris Šuštaršič. Osupnili smo ob tej žalostni novici, ki nas je močno presenetila, saj smo upali, da se bo njegovo zdravstveno stanje, ki je bilo že nekaj tednov omajano, spet popravilo.

Življenje in delo distrofikov je povezano z imenom Borisa Šuštaršiča že od samega začetka leta 1969, ko je skupaj s somišljeniki ustanovil takratno »Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije«. Njegovo življenje je odločilno zaznamovala invalidnost, kar je skupaj z bratom Andrejem sprejel kot izziv, katerega imperativ ga je spremljal vse življenje.

Zgodaj je opazil, da distrofiki poleg socialne organiziranosti, prav tako potrebujemo zaposlitev, da postanemo enakovredni državljani tudi v ekonomskem smislu. Razvoj informacijske tehnologije je omogočil, da tudi najtežje prizadeti invalidi, vstopijo na trg dela. Tako je Društvo distrofikov Slovenije na njegovo pobudo leta 1979 ustanovilo invalidsko podjetje Birografiko BORI, ki je svojo dejavnost pričela z enim fotokopirnim strojem in je danes ena najbolj sodobnih tiskarn v naši državi, ki zaposluje okoli 100 ljudi.

Boris Šuštaršič je skozi lastno življenje spoznal, kako pomembna je obmorska skupinska obnovitvena rehabilitacija za distrofike, zato je društvo že leta 1985 odkupilo prostore nekdanje stare bolnice v Izoli in s tem postavilo materialni temelj centru za razvoj programa obnovitvene rehabilitacije distrofikov v Izoli. Danes deluje center pod imenom Dom dva topola in je danes eden največjih centrov za distrofike v tem delu Evrope, tako po opremi kot tudi po kvaliteti storitev.

Že pred več kot štiridesetimi leti je ugotovil, da je za razvoj slovenskega invalidskega varstva potrebna tudi politična podpora, zato se je aktivno vključil v takratno jugoslovansko in slovensko politično dogajanje. Pomagal je ustanavljati organizacije distrofikov po nekdanjih republikah skupne države, s katerimi je ves čas ohranjal trdne stike.

V slovensko politično dogajanje se je vključil tudi preko Državnega sveta Republike Slovenije kot predstavnik interesnih skupin s področja socialnega varstva, kjer je bil svetnik v treh mandatih ter tudi v zadnjem sklicu. Odločilno vlogo je odigral pri oblikovanju in razvoju področja klasičnih iger na srečo. Bil je ne samo idejni, ampak dejanski odločilen tvorec Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), kjer je njegov prispevek za ohranitev neodvisnega in usklajenega financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij izjemnega pomena.

Zavedal se je, kako pomembno je zaposlovanje invalidov na različnih področjih gospodarstva, zato je preko Birografike BORI odločilno prispeval k ustanovitvi Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, ki danes združuje 143 invalidskih podjetij, med katerimi je tudi drugo invalidsko podjetje Društva distrofikov Slovenije, Dom dva topola.
Na področju invalidskega varstva ne najdemo osebe, ki je za časa svojega življenja naredila več za slovenske invalide, kot je to uspelo Borisu Šuštaršiču. Takšnega vizionarja ter kreatorja odličnih uresničljivih idej. Zlepa ga ne bi našli tudi na področju slovenskega gospodarstva, saj je bil top menedžer v pravem pomenu besede.

Pozornost je dajal tudi povezovanju različnih skupin invalidov v evropskem prostoru. Bil je eden od soustanoviteljev Evropskega združenja društev distrofikov (EAMDA) ter od leta 2008 tudi njen predsednik, ko se je sedež EAMDA preselila iz Malte v Slovenijo. Deloval je tudi kot aktiven predstavnik slovenskih invalidov v Evropskem invalidskem forumu (EDF). Mnoge njegove inovativne rešitve s področja socialnega varstva so države širom Evrope prevzele v svoji nacionalni zakonodaji.

Na poti do uspehov, so mu velikokrat želeli škodovati vsi tisti, ki so mu zavidali njegove uspehe in rezultate. Teh ni bilo malo in s tem se je uresničil rek, da se za zmagovitim konjem dviguje prah.

Izgubili smo voditelja, mentorja in sodelavca, katerega karizma in energija nas je prežemala in nam dajala poseben optimizem za konstruktivno reševanje vseh izzivov pri našem delu. Obenem pa nam je dal sposobnost analitičnega duha, da znamo ločiti zrna od plev, pa naj to velja za področje socialne in invalidske politike ali pa za področje našega življenja in dela.

Člani in sodelavci Društva distrofikov Slovenije bomo nadaljevali z začrtano vizijo našega preminulega predsednika, in sicer, da je mogoče uresničiti zaželene cilje in da se nikoli ne klone pred prvimi težavami. Ta maksima nam bo ostala kot imperativ pri nadaljnjem delovanju društva.